Opomba prevajalke: Oseba Max Kwaasteniet pod zgornjim Youtube videom komentira, da potrjuje, da je angleški prevod (od koder izhaja slovenski prevod) avtentičen.

Intervjuistka: Ronald, imate zelo močno ozadje v finančnem sektorju, upravljanje sredstev, trgovanje z depoziti, v kolikor sem razumela. Nam lahko poveste kaj o vaših izkušnjah? Kako dolgo ste delali tam?

Ronald: Moje izkušnje so kompleksnejše od tega kar ste pravkar našteli. Pravzaprav sem moje celo življenje bil podjetnik, neodvisnost mi je bila ključna komponenta. Nekoč sem poskušal biti zaposlen, ampak to se ni izšlo. Kot podjetnik sem videl veliko sektorjev, s katerimi sem izkusil finančni svet. Vsa ostala moja podjetja, kot npr. moja modna linija za dame, prodajalna avtomobilov in tudi uvoz-izvoz, so me kot podjetnika tako vpletla v kopičenje mojega bogastva, da so me sama po sebi vodila v svet financ. Pri delu z uvozom-izvozom se srečate z različnimi valutami in morate iti do borze ter menjavati preko borznih posrednikov. V neki točki mi je eden izmed borznih posrednikov dejal: ”Ronald, že dolgo časa opazujem vaše življenje in vedno ste zaposleni. Vemo, da služite denar, ampak kakšni so vaši cilji? Odgovoril sem: ”Edini cilj, ki ga kot podjetnik imam je, da zaslužim čim več denarja” ker več denarja, kot bi ga imel, hitreje bi se lahko upokojil, bil svoboden in seveda imel status, več ali manj vse, kar si v tej družbi želimo. Vsaj tako sem takrat razmišljal. Borzni posrednik je dejal: ”V tem primeru prenehajte s tem, kar delate sedaj, prenehajte z vsemi temi podjetji in samo pričnite trgovati z denarjem, pojdite v finančni svet”. In to je začetek situacije, ki je povezana z vašim prvotnim vprašanjem. Borzni posrednik je imel mesto na deviznem trgu in ukvarjal se je z valutami, depoziti, skratka trgovanje s sredstvi in služenje z razlikami obrestnih mer in to je vključevalo prej omenjeno upravljanje sredstev. Ti trije vidiki so skupaj tvorili zanimiv paket, na katerega sem privolil. Dejal je: ”V redu, lahko zasedete moje mesto, uvajal vas bom, predstavil omrežju, ampak v zameno želim 10% vašega letnega zaslužka.” Torej v osnovi mi je prodal svoje mesto v finančnem svetu in želel 10% provizijo, ki sem mu jo plačal. Rekel sem: ”Da, kar se mene tiče je prav!” Nato je odvrnil: ”Eno stvar morate vedeti. Če svoje zavesti ne morete postaviti tako rekoč v zamrzovalnik, ne na -18° ampak na -100°C, se ne vpletajte v to.” Ups! To je bilo sporočilo, ”če želite veliko denarja, si ga lahko priskrbite, lahko vam pomagam, ampak cena za to je visoka, ker tega ne morate delati s čisto vestjo”. Temu sem se smejal, bil sem mlad in naiven. Od moje mladosti dalje, z načinom, s katerim sem prišel v življenje; moja mladost, ki je bila daleč od idealne, mi je razvila določen pogled na svet in človeštvo.   

Intervjuistka: Kaj mislite s tem? Nobene topline, ljubeče družine?

Ronald: Moja mati se zmeraj trudila po svojih najboljših močeh, da smo se počutili ljubljene, ampak oviralo jo je obnašanje mojega očeta, ki je povzročal občutek, kot da živimo na vojnem območju. To ni vzorna situacija za odraščanje. Ko sem kot otrok odraščal na tak način, sem začel verjeti, da sta svet in človeštvo daleč od dobrega.

Intervjuistka: Torej vam je na začetku postavljanje vaše vesti v zamrzovalnik ustrezalo?

Ronald: Da, delno, to sem že počel zaradi ohranitvenega nagona, torej postavljanje moje vesti na stran zame ni bila nemogoča naloga.

Intervjuistka: Torej je to za vas postal mehanizem preživetja?

Ronald: Da, da. In tudi moj pogled na človeštvo ter svet ni bil ravno pozitiven. Mislil sem samo nase, tako sem odrastel zaradi samo-ohranitvenega nagona in tako sem privolil v ponudbo. Kar je pomenilo, da sem počasi pridobil stranke. Medtem, ko sem uril moje veščine v omrežju, sem vse globlje stopal v finančni svet in izkaže se, da je svet zares zelo majhen in to se vidi ves čas. Tudi ko sem se ukvarjal z uvozom in izvozom žit in podobnih stvari, se je videlo, da je to samo majhen krog. In če se pogovarjamo o težkem notranjem krogu finančnega sveta, ne govorim o gdč. Jean na banki, ampak o velikih globalnih tokovih denarja, ki se jih uporablja za menjavo.

Intervjuistka: Govorite o svetovnih tokovih denarja in ne torej o Nizozemski kot taki, kjer ste začeli delati?

Ronald: Nizozemska vsekakor igra posebno vlogo v tej zgodbi, ampak svet se ne vrti okoli nje. Nizozemska je del velikega globalnega finančnega sistema v katerem delate preko borze, če želite opravljati uradne transakcije. In mnoge banke, ki se ukvarjajo z deviznimi trgi, dobijo določene naloge od strank, s katerimi se ne morejo tako zlahka izmuzniti. Nato naraste povpraševanje po ljudeh, kot sem jaz, ki so bili slamnati možje tam, kjer so bili vključeni veliki denarni tokovi. Uporabili smo določene finančne konstrukcije, mednarodne zakonodaje, da smo premikali denar na način, preko katerega je vse izgledalo ”OK”. Torej vsi nadzorniki, urejevalni organi, ki so nameščeni po vsem svetu, ker so… Nihče se ne zbudi k temu, kar se dogaja, kot npr. leto ali dve nazaj s škandalom v zvezi s Panamo…

Intervjuistka: Panamski dokumenti.

Ronald: Da.

Intervjuistka: Da.

Ronald: Da, nato…

Intervjuistka: Utaja davkov?

Ronald: Mislim, no to se je vrtelo okoli izogibanja davkom, utaja davkov je ko prestopite vse meje. To je se vrtelo okoli izogibanja. Ampak ko vidite, kaj se je tam zgodilo, pomislim: ”To so stare novice, koga dolgočasite s tem?” Ker to so le drobci in so komajda pomembni. Vendar je to za običajne ljudi velika novica, čeprav ni nič posebnega, vendar vseeno pokaže, da je s tem svetom nekaj hudo narobe. Na primer, na Nizozemskem obstajajo ljudje na določenih pozicijah, ki imajo bančne račune v Panami z zakonodajo, ki jim omogoča, da ne rabijo plačevati davkov na Nizozemskem, kar je še zmeraj popolnoma legalno. Takšne konstrukcije so bile del mojega dela, ko smo morali spreminjati valute. Imeli smo spremembe, prvi bojkoti v Iraku v zgodnjih 90-ih, ko je v Iraku bil bojkot zaradi vojne, ki se je tam začela. Soočili smo se z nečim, kar smo mi poimenovali ”iraški dolar”, iraški dolarji, ki so pravzaprav bili ameriški dolarji. Ameriški dolar ima neposredno vezo z cenami nafte, zaradi česar je bila to svetovna valuta podprta s nafto. Vse dokler je ta povezava na mestu, ima dolar vrednost. Uradno iraškim ljudem ni bilo dovoljeno prodati svoje nafte zaradi bojkota. Teoretično je bilo to zato, ker še nikoli poprej ni bilo tako velikega poslovanja z nafto, v tem primeru s popusti, ker uradno ni bilo dovoljeno… torej s popusti je še vedno prečkalo meje. Ker se je energijo vedno plačevalo z dolarji, so ti iraški dolarji morali nekam iti. Niste jih mogli samo prinesti samo na banko, ker so vse uredbe in kontrole vseeno priskrbele določeno zaščito, ker pranje denarja in kriminal takrat nista bila nič novega. Sedaj temu pravimo terorizem, ampak tako je bilo tudi takrat. Potem rabite ljudi, ki prevzamejo breme. Kot slamnate može vas povabijo v banko, npr. v Nemčiji, katere kleti so bile polne tovornjakov natrpanih z gotovino.   

Intervjuistka: Vau!

Ronald: In takrat pomislite ‘ok… tovornjaki, prevozi, zaposleno podjetje’. Nato vam pokažejo, da so vsi do konca natrpani z dolarji in nato vam rečejo: ”Moramo se znebiti vse te gotovine”. Torej zamenjajte jih za funte, nemške marke, to in ono, na tak način in denar mora iti tja in tja.

Intervjuistka: Ali se sedaj pogovarjamo o pranju denarja ali…?

Ronald: No, o procesiranju denarja, o procesiranju denarja na tak način, da ga lahko legalno ponovno vpeljete v obtok.

Intervjuistka: Torej to je bila vaša naloga?

Ronald: To je bila naloga, ki je bila dodeljena meni in mojim kolegom.

Intervjuistka: Ok.

Ronald: Naloge nikoli ne opravljate sami, ker sami tega ne morete opraviti. To ni mogoče. Vsi poznamo Scrooge McDucka, ki je zajemal denar s svojo lopato, mi smo tam čez to dobesedno morali delati. To je bilo nemogoče procesirati vse naenkrat, zato ste morali najti način. Gotovina je bila včasih dominanten način plačevanja, dandanes pa je večina plačevanja digitalnega. Ampak skušali ste najti način procesiranja denarja. Kako ponovno vpeljete denar v obtok, zato da lahko Irak neovirano trguje s svojo nafto? Ker oni so tisti, ki imajo v lasti denar. Irak ne želi… poglejte, omenili ste pranje denarja, ampak kaj je bilo v zvezi z bojkotom je bilo to, da se je Irak moral držati pravil in… saj veste, vse kar želite vedeti, lahko izveste tako, da sledite denarju. To je bistvo. Vsakdo lahko govori ”bla bla”, vi samo sledite denarju in odkrili boste resnico. V tisti situaciji je bilo enako. Edina stvar, katero so Irak in njegovi partnerji želeli, je bilo ostati prosti vseh obtožb, ker so partnerji, ki so to kupili, pravzaprav organizirali bojkot. Ampak vsi so pravzaprav prijatelji na isti strani. Vsi mislijo, da so si nasprotniki, kot dobri in slabi fantje, ampak na višjih nivojih je to samo igra in vsi sodelujejo. Vendar se morajo držati pravil in zakonodaj, ki so jih sami ustvarili, da bi preostalo družbo ohranili potlačeno in poskrbeli, da na vrhu ne bilo preveč gneče. Torej, morate igrati po svojih pravilih. Se pravi kaj se tam dogaja, prepričati se morate, da vas nihče ne more izslediti. Razen same elite, nihče iz nižjega ranga ne more vedeti, kaj se je zares zgodilo.   

Intervjuistka: Kompartmentalizacija, tako temu pravimo.

Ronald: Da.

Intervjuistka: Vsak pozna samo svoj majhen košček. Samo elita ve, kaj se odvija.

Ronald: Da, ampak zato, ker smo opravljali umazano delo, smo morali vedeti veliko, ker si nismo mogli privoščiti nobenih napak. 

Intervjuistka: Kako visoko na piramidi ste prišli? Ste bili blizu vrha piramide?

Ronald: Komunicirali smo z njimi.

Intervjuistka: Ok.

Ronald: Moj ego bi oboževal priti na pozicijo, ki bi pripadala samemu vrhu. Dandanes še vedno govorimo o 8000-85000 ljudeh, ki vodijo celoten svet. Takrat bi bilo presenetljivo priti na tako pozicijo.

Intervjuistka: V redu, ampak če rečemo, da vrh ve 100%, ali lahko ocenite, koliko ste vi vedeli in razumeli, kaj se je zgodilo?

Ronald: Pri mojem delu sem moral vedeti 100% tega, kaj se je dogajalo. Ni bilo drugega načina, ker se bili interesi vpletenih ljudi ogromni.

Intervjuistka: Še posebno za vrh.

Ronald: Natanko tako. Če ne bi vedel vseh podrobnosti, bi delal napake, ki bi povzročile nadaljnji plaz, zato ker bi se te napake odkrilo. Nato bi se ljudje, ki o tem niso vedeli ničesar, začeli vmešavati. Za delovanje na tem nivoju govorimo o jeklenih živcih.

Intervjuistka: Torej ali ste imeli jeklene živce?

Ronald: Da, vse je čisto lepo delovalo.

Intervjuistka: Zamrzovalnik je za vas čisto lepo delal…

Ronald: Da, na najvišjem nivoju sem igral okoli 5 let. Nato se je to popolnoma končalo, zaključilo. To je bil zame zelo napet trenutek.

Intervjuistka: Ali se je to zgodilo nenadoma ali je bil za to razlog?

Ronald: Ne, stvar je bila v tem… Podal sem majhen primer, kaj je bilo vpleteno. Torej v tem primeru, izmenjava valut. Dolar v nekaj drugega, vložen na varen način in dobro upravljanje sredstev, da je lahko rastlo do stopnje donosa, kar je vodilo v ponovno vlaganje denarja. Nivo na katerem sem igral 5 let… in to se ni zgodilo čez noč, to mesto si morate zaslužiti. Spreten sem pri povezovanju stvari, informacij, da bi pridobil celotno sliko vseh stvari, ki so bile vpletene in ki se jih je moralo upoštevati na tem igrišču, kar je zelo nadroben postopek. Ko ste v tem nadarjeni, izstopate. To je razlog, zakaj so mi zaupali 100% informacij, ki so se zadevale mojih nalog. Torej nisem vedel vsega, kar so vedeli oni, ampak sem vedel vse kar sem moral vedeti v zvezi s primerom, katerega sem se loteval s svojimi kolegi. Večkrat so me postavili v vodilno vlogo, ker sem ohranil dober pregled nad situacijo in pri razreševanju problema sem bil dober v inovativnem razmišljanju. Zabaval sem se, ustvarjal rešitve na tak način, da sem jih zmeraj prelisičil in ohranil prednost, se držal pravil ampak se igral z njimi, da se je vse ujemalo. To igro sem oboževal. Vendar imate po drugi strani ogromno odgovornost in o resničnem svetu izveste vedno več in več, saj se preko finančnega sveta podučite o celotni dejanski resnici.

Intervjuistka: Pravite ”celotni”, v zvezi s čim?

Ronald: Vaše stranke vam dajejo bežne vpoglede na to, kako svet dejansko deluje. Če gledam nazaj, še vedno ne vem vsega, ampak sem vedel veliko, ker so bile moje stranke banke, ki niso želele krvavih rok. Ampak znotraj teh bank so bili zmeraj ljudje, ki so prekleto dobro vedeli, kaj se dogaja. Torej, 1% ljudi v banki ve resnico o tem, kaj se dogaja v svetu, kar ni presenetljivo če upoštevamo, da so vpleteni v tok denarja. To so vaše stranke. Opraviti morate tudi z vladami, multinacionalkami, opravka imate z obveščevalnimi službami in s tem, kar sedaj imenujejo teroristične organizacije. Vse te skupine so kot stranke vpletene v velik denar in nato začnete videvati povezave. Torej, lahko so kompartmentalizirane, kot ste omenili, ampak ker sem na sredini, vidim, kako so med seboj povezane; denar vidite prihajati iz te smeri in odhajati v tisto smer, itn. Neprestano pridobivate informacije in potemtakem pregled nad tem, kaj se resnično dogaja.   

Intervjuistka: Torej morate služiti in ohraniti vse te skupine zadovoljne, vključno s terorističnimi organizacijami, vse ste skušali ohraniti zadovoljne?

Ronald: Da.

Intervjuistka: Ljubi Bog!

Ronald: Da. To je bilo moje delo.

Intervjuistka: Delati vse stvari naenkrat.

Ronald: Da, vsekakor. Torej ena izmed stvari, ki sem jih odkril in katerih prej nisem vedel, je bila o obveščevalnih službah; mislite, da obstajajo za služenje in varovanje ljudi, države, itn. ampak izkaže se, da so pravzaprav kriminalne organizacije, če smo natančnejši, sistem je hudo kriminalen. Pogovarjamo se o finančnih vojnah, ustvarjanju vojn, torej več ali manj o ustvarjanju veliko žalosti na tem svetu. Torej veliko konfliktov. In nato sem sam pri sebi pomisli, če bi le ljudje vedeli, kakšen je svet v resnici. Obveščevalnih služb nič ne ustavi. Nič. Ampak tudi one imajo svoje tokove denarja, ker če trgujejo z mamili ali orožjem, ali če se že dotikamo te teme, z ljudmi… ves ta denar mora nekam iti. Vse se mora financirati.   

Intervjuistka: Pravite ”če”, ampak ali bi lahko potrdili, da delajo to?

Ronald: Vse izmed njih. Vse.

Intervjuistka: Da.

Ronald: Torej celoten svet, kakršen mi mislimo, da je, je samo iluzija v katero verjamemo. To je nekaj, kar odkrijete v takšne vrste poslih, kjer je zame šlo vse narobe, če se tako izrazim. 

Intervjuistka: Mislite reči ‘navzgor’, ko je končno šlo v dobro smer.

Ronald: Če pogledam nazaj, da, to je bilo za boljše dobro, moj ”zamrzovalnik” se je začel kvariti. Veliko stvari se je dogajalo, na primer, šel sem na drug prodajni trg in eden izmed mojih kolegov je tam dejal: ”Ronald, ali se spomnite tistega primera z italijansko liro? Včasih tudi to omenim med pogovori. ”Ali se spomnite tega posla?” v katerem smo opravili masovno prodajo lire pod ceno, ki je zmanjšala vrednost valute, kar je povzročilo tak udarec na podjetje v Italiji, da je šlo v stečaj. In nato slišite na borzi, ”Se spomnite tega uspešnega posla z liro?” Odvrnem: ”Da.” Nato odgovori: ”Ali ste vedeli, da je lastnik storil samomor in za seboj pustil družino?”  

Intervjuistka: Take stvari… Auč!

Ronald: In takrat smo se temu smejali. Ha, ha, ha, vsi družno. Na ljudi smo gledali z vrha, se jim posmehovali. To je bil samo produkt. Odpadek. Vse so bile ničvredne smeti. Narava, planet, vse je lahko gorelo in se zlomilo.

Intervjuistka: Samo nekoristni paraziti.

Ronald: Vse dokler smo dosegali svoje cilje, ko smo rastli. Veliko mojih kolegov se je zapilo ali zadrogiralo. Jaz se nisem. Morda bi se moral. 

Intervjuistka: Ali pa ne.

Ronald: Ne, če gledam nazaj, je to bilo to za boljše dobro in vesel sem, da sem še vedno živ. Ampak vse te grozne stvari so me pričele gristi.

Intervjuistka: Ali nam lahko podate primer, ker čutim, da se vam je zgodilo veliko groznih stvari.

Ronald: Da, zame je o tem težko za govoriti.

Intervjuistka: To lahko čutim, samo kar boste želeli deliti z nami, bo v redu.

Ronald: Da, govorim samo o stvareh, o katerih želim govoriti, ampak vseeno na dan privlečejo veliko čustev in zaradi moje vesti, ki ni več v zamrzovalniku, se me ta čustva močno dotaknejo.

Intervjuistka: Ali mi lahko poveste o najhujši stvari, ki je postavila vašo situacijo na glavo?

Ronald: To je bil začetek konca. V te kroge zabredete zelo globoko in podpišete doživljenjsko pogodbo, ne s krvjo ali s čim podobnim, da ne boste nikoli razkrili imen podjetij, organizacij ali ljudi. Mislim, da sem zaradi tega še vedno živ. Tega se morate držati. Če govorimo o najhujših stvareh, ki sem jih doživel… Ravnokar sem vam povedal o stvareh, ki so pokvarile moj zamrzovalnik, moja vest je začela prihajati na plano. Recimo takole, uril sem se za psihopata in spodletelo mi je. Nisem zaključil urjenja in nisem postal psihopat. Moja vest je prišla nazaj in najtežji del zame je bil, ker sem imel tam tako krasen status, da sem bil uspeh, na tem nivoju so mi bili zaupani ljudje. Če se previdno izrazim, večina teh ljudi ni bila ravno običajne veroizpovedi. Torej imate katolike, protestante, vse vrste veroizpovedi. Ti ljudje, večina izmed njih, je bila luciferijanov. In lahko rečete, ”vera je pravljica za otroke, Bog ne obstaja, nič od tega ni resničnega”. Za te ljudi je to resnica in realnost in služili so nečemu nematerialnemu, kar so imenovali Lucifer. In tudi s temi ljudmi sem bil v stiku, samo jaz sem se temu smejal, meni so to bile samo stranke. Šel sem na kraje, imenovane cerkve Satana.   

Intervjuistka: Torej sedaj se pogovarjamo o satanizmu?

Ronald: Da, se pravi obiskal sem te cerkve, samo kot obiskovalec, oglasil sem se in oni so opravljali svojo sveto mašo z razgaljenimi ženskami in alkoholom ter podobnimi stvarmi. Temu sem se samo smejal. Jaz v to nisem verjel in bil sem daleč od prepričanega, da je karkoli od tega bilo resničnega.  

Intervjuistka: To je bil za vas samo prizor…

Ronald: Da, po mojem mnenju sta tema in zlo znotraj ljudi samih. Takrat tega še nisem povezal. Torej bil sem gost v teh krogih in zelo me je zabavalo videti vse te gole ženske in druge stvari. Bilo je dobro življenje. Ampak v neki točki kasneje, zaradi česar vam govorim vse to, sem bil povabljen na sodelovanje v žrtvovanjih… v tujini. To je bila točka preloma. Otroci.  

Intervjuistka: Povabljeni ste bili delati to…?

Ronald: Da in tega nisem mogel storiti.

Intervjuistka: Mimogrede, bi želeli malce premora?

Ronald: Ne. In nato sem se počasi začel sesuvati. Kot otrok sem tudi sam veliko preživel in to se me je resnično dotaknilo. Vse se je spremenilo. Ampak to je bil svet, v katerem sem se znašel. Nato sem začel zavračati naloge v svojem poslu. Tega nisem mogel več početi, kar me je naredilo kot grožnjo.   

Intervjuistka: Za njih… seveda.

Ronald: Nisem več optimalno deloval. Moja storilnost je postajala majava in zavrnil sem naloge. Nisem sodeloval. Cilj celotne stvari tega sveta je sčasoma nadzorovati vse ljudi. Morate biti dovzetni za izsiljevanje in če pogledam nazaj, me je bilo zelo težko izsiljevati. To so želeli izpeljati preko teh otrok in to je me strlo.  

Intervjuistka: Ali je to nekaj – ne govorite mi nič novega – kar delajo tudi v politiki?

Ronald: Če o tem pogooglate, boste našli dovolj pričevanj po vsem svetu, da to ni Walt Disneyeva risanka. Na žalost je resnica ta, da to počnejo že na tisoče let. Nekoč sem študiral teologijo in celo v Bibliji najdete namige na te prakse pri Izraelcih. Razlog za izgon prvih 10-ih plemen v Babilon so bili ti rituali z otroci. Vključno z žrtvovanjem otrok. Torej to se sklada, zaradi vsega tega sem začel verjeti, ker sem se zavedal, da je življenje nekaj več kot samo to. Obstaja cel neviden svet. Resničen je. Resnično se pogovarjamo o temni sili in manifestaciji svetlobe, zato sem se zatekel k študiju teologije, da sem vse to sploh razumel.      

Intervjuistka: In psihologije, če se prav spomnim?

Ronald: Da, toda to je bilo v mojem prvem življenju, ker sem lahko preko komercialne psihologije, masovne psihologije, manipuliral situacije za svojo lastno korist. 

Intervjuistka: To je strašljivo, ker če o tem pobrskate, najdete inštitut Tavistock in nadzorovanje misli, MK Ultra, Monarh in podobne…

Ronald: Da, to je res, ampak to je bilo vse del posla. Preko vajeništva pri delu sem se s tem malce globlje ukvarjal, ker ko sklepate posle, morate tudi manipulirati medije. Manipulirati morate veliko ljudi, ker se nič ne sme videti tako kot je. Vse mora izgledati kot nekaj drugačnega. Ljudi vidite kot čredo ovac. Nastavite nekaj pastirjev in jih usmerjate v smer. In če sem iskren z vami, to še vedno vidim dogajati se okoli mene. Z ljudmi se še zmeraj tako ravna, preko sistemov in metod, ki smo jih mi sami uporabljali, na isti način. In to še vedno deluje. Ljudje še vedno ne razumejo, kako to resnično deluje, ker so še zmeraj na nivoju ”vse dokler imam svoje pivo” ali karkoli, popolnoma zatopljeni vase, kar je tudi mehanizem preživetja. Mislim, to je navsezadnje program, ampak še vedno vidite, kako smešno lahko je ljudi usmeriti v določeno smer, ko seveda vi nadzorujete niti.  

Intervjuistka: Masovna psihologija.

Ronald: Da. Veliko kasneje, po vsem tem študiju in odkritjih sem odkril dokument, za katerega seveda trdijo, da je navadno sranje, sionovi protokoli. Dandanes vsakomur priporočam, da si prebere celoten neverjetno dolgočasen dokument. Samo preberite ga, predelajte ga celega.  

Intervjuistka: Pogovarjamo se tudi o sionizmu…

Ronald: Da, seveda. Če prebere sionove protokole in jih resnično preštudirate in razumete, potem je to kot da bi brali časopis vsakdanjega življenja. Kako z njihove pozicije ultimativne moči, in dejansko je postala ultimativna, ampak samo zato, ker se ljudje ne postavijo zase. Ne zavedajo se, kaj je realnost. 

Intervjuistka: In vsi smo bili sprogramirani. Če si drznete reči, da ste proti sionizmu, potem ste antisemit.

Ronald: Negativa, lahko rečete zloba, luciferijani, satanisti, kakorkoli želite to poimenovati… to je resnična entiteta. Našel sem to, kar je zapisano v Bibliji in ne samo v Bibliji, to lahko najdete v tako veliko knjigah, resnično je prišlo do trenutka ločitve od manifestacije svetlobe, v katerem je skupina šla po svoji poti in nosila močno sovraštvo, jezo; le malo ljudi obstaja, ki ne podcenjujejo resnosti tega dejstva. To je vse uničujoča sila, ki nas sovraži z dna duše. Sovraži stvarstvo, sovraži življenje. Naredila bo vse, da nas popolnoma uniči in način kako to narediti, je razdeliti človeštvo. Razdeli in vladaj je njihova resnica. Človeštvo je manifestacija Luči. To je resnična kreacija. Vse dokler so ločeni po političnih strankah, barvi polti, karkoli želite… potem – s luciferijanskega stališča – zadušite vse zmožnosti vašega sovražnika, njegovo polno moč. Ne morejo se postaviti zase, ker če bi se to zgodilo, bi luciferijani izgubili. Nato bi ta pošast, ta pohlepna pošast izginila. Ljudem govorim o tem starem ameriškem generalu, ki celo sobo ljudi postavi v temo. Njihove oči se prilagodijo temi, ampak ne morejo videti ničesar. General ne izreče besede, nato pa iznenada prižge vžigalnik. Eno majhno lučko. Zaradi dolgotrajne teme, doživijo manifestacijo svetlobe z enega vidika in vsakdo lahko ponovno rahlo vidi drug drugega. Nato general reče: ”To je moč naše svetlobe”.

Intervjuistka: Čudovito.

Ronald: Združite se. Združite se. Stopite skupaj in to celotno sranje preneha obstajati. Tako hitro bi se to lahko zgodilo. Vendar to je zame sedaj lahko reči, ampak takrat sem bil v obdobju življenja, ko sem samo padal.  

Intervjuistka: Ali nam lahko poveste kaj specifičnega o tem?

Ronald: Začel sem zavračati naloge. Moja vest je po vabilu, ki je vključevalo otroke, prišla nazaj in začenjal sem zavračati vse več in več nalog. Imel sem vest in nisem mogel več funkcionirati.

Intervjuistka: Ampak ste še vedno prihajali na delo?

Ronald: Nisem imel zares izbire, imel sem svoj lasten posel z nekaj pisarnami in zaposlenimi, vse je še zmeraj delovalo.

Intervjuistka: To je moralo biti težko.

Ronald: Da, postalo je zelo težko, vse te napetosti. Torej igrate se z denarjem na visokem nivoju, na katerem si ne morete privoščiti napak, če ne, se vse zruši naenkrat, vaše celotno podjetje propade, vključno z vsemi ostalimi, ki so vpleteni, tudi z vami. Nato resnično nasrkate. To je zelo stresno, če v enačbo vključite ponovno vzniklo vest. O tem so me opozorili, preden sem vstopil v to. ”Tega ne storite, če svoje vesti ne morete zamrzniti na -100°C.” 

Intervjuistka: In takrat ste se tega najverjetneje zavedali?

Ronald: Da, takrat sem se temu smejal, ampak to sploh ni bila šala. Zares nisem razumel, v kaj sem se podal.

Intervjuistka: In vaš zamrzovalnik se je ugasnil?

Ronald: Pokvaril se je. To sem skušal prebroditi, ohranjati videz. Nisem vedel, kako izstopiti iz tega, tudi jaz sem bil ujet. Vsi so bili ujeti. Sčasoma sem se popolnoma sesul. Moje telo je enostavno odpovedalo. Prva stvar, ki sem jo videl, je bila moja mati, ki je jokala na intenzivni negi.  

Intervjuistka: Pristali ste na intenzivni negi?

Ronald: Ja, popolnoma sem odpovedal.

Intervjuistka: Dobesedno se izgoreli?

Ronald: Da. Da. In… takrat nisem ničesar verjel, ampak še vedno se spomnim, kako sem iz tistega kota gledal nase navzdol. Gledal sem, kako so delali na meni. 

Intervjuistka: Doživeli ste obsmrtno izkušnjo?

Ronald: Temu bi lahko tako rekli. Videl sem, da nisem svoje telo. Jaz sem ”v” mojem telesu. Videl sem jih delati na meni. Kasneje o tem dolgo časa nisem želel spregovoriti, o tem sem zares spregovoril veliko kasneje. Ampak ko sem spregovoril, sem že raziskal tako veliko stvari in začel verjeti. Bolje sem začel razumevati duhovno in materialno. V tisti točki, je ta intenzivna izkušnja dobila svoje mesto, spoznanje, da nisem v svojem telesu, telo je samo nosilec. Torej vse to sem preživel, ampak sem tudi potreboval dolgo časa za okrevanje.  

Intervjuistka: Da, seveda.

Ronald: Da, bil sem razvalina. Popolna razvalina. Popolnoma sem izgorel. Sesul sem se in telo je potrebovalo leto dni okrevanja. Zdaj se ne želim spuščati v to, ampak v tistih krogih so me med mojim izhodom fizično mučili. Želeli so se prepričati, da ne bi nikoli prekršil pogodbe o tajnosti. Za nekaj časa so me ugrabili in ‘tretirali’. Vsi ti dejavniki so skupaj samo povečali stres, ki sem ga doživljal, dobesedno sem s polno hitrostjo tekel k svojemu koncu. 

Intervjuistka: Ali mislite ugrabitve, kot jih mi poznamo, ali programiranje?

Ronald: Ne, izpostavili so me določenim mučenjem, ki poskrbijo, da nikoli ne oškoduješ nikogar s tistega sveta. Vse se je odvilo na ta način, torej konec mojega prvega življenja je bil tako ekstremen, da nisem mogel več zdržati. Tega nisem mogel več prenašati, na noben način. Vendar je bila moja moč uma je bila tako močna, da se je to zgodilo samo mojemu telesu. To je bilo… no, nisem vedel več, kaj narediti. Preostalo mi ni več nobenih možnosti. Zaradi tega včasih pomislim – seveda to ni res – ampak želim si, da bi tako kot veliko kolegov, šel na pot alkohola in drog. Moj konec bi bil vsaj malce nežnejši. Večina izmed njih je sedaj preprosto mrtvih. Čeprav vem, da več slamnatih ljudi hodi naokoli, je tistih, ki sem jih takrat poznal, le malo živih. Večine izmed njih ni več. No, tudi jaz sem bil mrtev, ampak sem še vedno tu. 

Intervjuistka: Torej imate še vedno nekaj za narediti….

Ronald: Da, temu bi verjetno lahko tako rekli. Ampak to je, ne morem povedati na kratko, ker ne vem, kako dolgo časa sva govorila, svet, v katerem sem se znašel. Če imate kakšna specifična vprašanja, na katera lahko odgovorim, ampak želel sem biti bolj kratek. Ampak preprosto ne vem kako. 

Intervjuistka: No, imate mojo hvaležnost za vse, kar ste delili.

Ronald: To mi veliko pomeni.

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here