Objavil Edward Morgan, dne 19. 05. 2017

(Objavo na PFC (v angleščini) si lahko ogledate na: https://sl.prepareforchange.net/modern-slavery-5-tools-todays-society-uses-take-away-freedom/)

(Originalen članek (v angleščini) si lahko ogledate na: https://www.learning-mind.com/modern-slaverysociety/?utm_source=feedburner&utm_medium=email&utm_ campaign=Feed%3A+LearningMind+%28Learning+Mind+email%29)

V naši trenutni družbi imamo na voljo več možnosti kot kdajkoli prej – toda ali imamo resnično svobodo? Veliko elementov naše družbe izgleda kot oblike modernega suženjstva.

Moderno suženjstvo se morda zdi močna beseda, saj našega trpljenja ne primerjam s trpljenjem dejanskih sužnjev, vendar obstajajo paralele. Če jih razumemo, lahko pobegnemo in postanemo resnično svobodni.

1. Delo

Večina dela, ki ga ljudje morajo opraviti, bi se lahko smatrala kot oblika modernega suženjstva. Dolgotrajno delo za minimalno plačilo je izčrpljiv in za dušo uničujoč način življenja. Poleg tega mora veliko ljudi jemati dodatne službe, samo da lahko preživijo skozi mesec, medtem ko velike korporacije grabijo ogromna bogastva na plečih svojih delavcev.

Večurno delo povzroča zdravstvene težave in razdira družine ter skupnosti. Ta velika podjetja se pogosto tudi polaščajo praks, ki so škodljive okolju in izkoriščajo ljudi in surovine po vsem svetu.

Težko je pobegniti takim delovnim pogojem, ko je treba plačati položnice in se prebijati skozi mesec. Mnogi ljudje si ne morejo privoščiti poiskati bolj pomenljivega dela, si vzeti prostega časa za ponovno izobraževanje ali samozaposlovanje. Zaradi tega jih mnogo obtiči v takšnih pogojih do konca življenja.

Vendar število novih podjetij narašča zelo hitro, saj se ljudje prebujajo k dejstvu, da jih služenje velike plače za nekoga drugega nikoli ne bo osrečilo in izpolnilo. Ljudje ustvarjajo tudi neprofitna podjetja in dobrodelnosti, katerih cilj je izboljšati svet za razliko od izkoriščanja ljudi in planeta za dobičke nekaj posameznikov.

2. Računi

Veliko težko prigaranega denarja se porabi za plačevanje neskončnega niza računov. Plačati moramo ogrevanje, elektriko, vodo, medicinsko oskrbo in druge storitve. Mnogo izmed teh računov je nujnih  in na voljo je le malo različnih dobaviteljev. Večina velikih komunalnih podjetij je v lasti nekaj velikih korporacij, ki se izogibajo preveliki konkurenci. V osnovi nam lahko zaračunajo, kolikor se jim zazdi. Ujeti smo s potrebo po službi, življenjem v dragih mestih, kjer so najemnine in komunalne storitve visoke.

Vendar obstajajo manjša, bolj etična podjetja, ki si to prizadevajo spremeniti. Če podpremo manjša, bolj etična podjetja, lahko stvari spremenimo.

3. Potrošništvo

Ni dovolj, da mora mnogo ljudi delati dolge ure, da zaslužijo denar za velike korporacije, veliko tega zasluženega denar na koncu dajo še nazaj v podjetje, v katerem kupijo njegove izdelke.

Velike korporacije si lastijo večino trgovin, v katerih nakupujemo. Njihove izdelke se lahko prikladno in enostavno kupi v velikih trgovinah, trgovskih centrih ali preko spleta. Seveda imamo izbiro, kako porabiti naš denar, vendar našo željo po zapravljanju, zapravljanju in še večjem zapravljanju, napajajo reklamna sporočila, ki se igrajo z našimi strahovi.

Reklame so narejene na način, ob katerem se počutimo pomanjkljive in nezadostne. Reklame se neposredno dotaknejo neracionalnih strahov ki nam govorijo, da nismo dovolj dobri, nato nam prodajo izdelek, s katerim bi to pomanjkljivost popravili. Na koncu se začnemo počutiti kot da ne bomo nikoli zadostni, če ne kupimo pravih oblačil, pohištva, avtomobilov, ličil itd. Naš težko prigaran denar hitro izpuhti in vendar se še zmeraj ne počutimo srečnih. Seveda se ustvarjalci reklam zamislijo že drugih pomanjkljivosti, katere bi njihov izdelek odpravil. Tako se krog nadaljuje.

Tisti izmed nas, ki smo starši, imamo še dodatne težave. Otroci in mlajši ljudje so še posebej dovzetni za reklame ter pritisk s strani sovrstnikov in kot starši jih želimo videti srečne. Ko naši otroci rečejo, da se bodo drugi norčevali iz njih ker nimajo najnovejših čevljev ali naprave, čutimo krivdo, če jim rečemo ne, zato ponovno delamo nadure za kvalitetno družinsko življenje.

To je težek problem, vendar če se zavedamo učinka reklam in izbiramo manjša, bolj etična podjetja pri katerih nakupujemo, lahko stvari spremenimo.

4. Dolg

Če kdajkoli zamujamo s plačili, se znajdemo v dolgu. To je le še  en način, kako nam velike banke in korporacije vzamejo še več denarja. Tudi če se ne znajdemo v dolgu zaradi položnic ali prevelikega zapravljanja, bomo slej ko prej v našem življenju potrebovali študentska posojila, potrošniške kredite ali hipotekarne kredite.

Dolgovi izvajajo visok pritisk v zvezah. Pari se prepirajo bolj zaradi denarja kot zaradi česarkoli drugega. Denarne skrbi so tudi zelo stresne in povzročajo psihične zdravstvene težave. Za nekatere ljudi, katerih dolgovi so postali neobvladljivi, se samomor zdi kot edina rešitev. Ali ni to oblika denarnega suženjstva?

5. Informacije

Morda se sprašujete, zakaj vse to sploh prenašamo. Mogoče je glavni razlog ta, da si velike korporacije in bogata elita lastijo tudi večino informacijskih virov ter igrajo tudi veliko vlogo v političnih aktivnostih. Oni nadzirajo informacije, ki jih prejmemo in nas prepričujejo, da svet mora biti takšen.

Z razdiranjem skupnosti in inštitucij, ki so nekdaj ščitile običajnega človeka, nas elita sedaj drži v šahu. Nadzorujejo nas preko naše potrebe po denarju za plačilo računov, nakupovanje izdelkov in preko reklamnih sporočil, ob katerih se počutimo nezadostne. Oni nadzorujejo vse informacije, ki pridejo do nas preko običajnih medijev in tako vplivajo na naše glasovanje in druge odločitve, ki jih sprejemamo.

Zaključna misel

Ob soočanju običajnih oseb s korporativnimi giganti se sprememba zdi skorajda nemogoča, vendar novi viri informacij, družbene in politične skupine ter dobrodelnosti, začenjajo spreminjati tok stvari. Elita se boji moči običajnega človeka in to je razlog, zakaj se nas skušajo razdvojiti in nam vladati. Ampak bolj ko sodelujemo v družinah, skupnostih in državah, hitreje lahko pobegnemo iz tega modernega suženjstva in ustvarimo bolj enakovredno družbo.

 

Reference: https://en.wikipedia.org/wiki/Social_and_psychological_value_of_money

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here