Objavil Edward Morgan, dne 28. 04. 2017

(Objavo na PFC (v angleščini) si lahko ogledate na: https://sl.prepareforchange.net/25-rules-disinformation/)

(Originalno objavo (v angleščini) si lahko ogledate na: http://www.wakingtimes.com/2017/04/17/25-rules-disinformation/?utm_source=Waking+Times+Newsletter&utm_medium=email&utm_campaign=b3885ee964-RSS_EMAIL_CAMPAIGN&utm_term=0_25f1e048c1-b3885ee964-54394837)

Isaac Davis
Waking Times 

Smo v post-konstitucionalni dobi v ZDA, v času, ko vlada lahko dela kar želi, komurkoli to želi in glede tega ne more nihče narediti prav ničesar.

Kako je možno, da lahko predsednik bombardira tujo državo ali grozi z mednarodno vojno, ne da bi kongresu dovolil nekaj besede o tem ali nasploh ne pustil glasovanja o razglasitvi vojnega stanja?

Kratek odgovor so dezinformacije in propaganda, kar je domena javnih medijev. Ko so ljudje zmedeni, ko je resnica prikrita, ko se agende predstavi kot možnosti življenja ali smrti in ko javnost nima razumevanja o tem, na katere zakone je vlada vezana, se lahko zgodi karkoli.

V zvezi z dezinformacijami, je sledeči seznam 25 pravil dezinformacij iz 25 načinov dušenja resnice: Pravila dezinformacij (vključuje 8 lastnosti dezinformatorja) avtorja H. Michaela Sweeneya in ponuja razumljiv način procesiranja informacij v času univerzalnega zavajanja.

PREBERITE: 11 taktik, ki jih javni mediji uporabljajo za ustvarjanje privoljenja za oligarhijo

  1. Ne slišite zla, ne vidite zla, ne govorite zla. Ne glede na to, kar veste, se o tem ne pogovarjajte – še posebno, če ste javna figura, televizijski poročevalec, itd. Če se o tem ne poroča, se to ni zgodilo in nikoli se ne rabite ukvarjati s problemi.
  2. Postanite skeptični in ogorčeni. Izogibajte se ključnim temam in se namesto tega raje osredotočite na postranske zadeve, ki se lahko uporabijo za prikazovanje teme kot kritike na neko sicer sveto skupino ali temo. To je znano tudi kot taktika ”Kako si drznete!”.
  3. Ustvarite podpihovalce govoric. Razpravam o problemih se izogibajte tako, da opišete vse obtožbe, ne glede na dokaze, kot samo govorice in brezpredmetne obtožbe. Delujejo lahko tudi drugi poniževalni izrazi, ki nimajo veze z resnico. Ta metoda je še posebno učinkovita pri tihem novinarstvu, ker je edini način, preko katerega lahko javnost izve dejstva, preko takih ”spornih govoric”. Če lahko material povežete z internetom, uporabite to dejstvo za potrditev ”brezpredmetnih govoric”, ki dejansko nimajo nobene podlage.
  4. Uporabite slamnatega moža1. Poiščite ali ustvarite navidezen element nasprotnikovega argumenta, ki ga lahko zlahka izpodbijete, z namenom prikazovanja sebe kot dobrega in nasprotnika kot slabega. Ali si izmislite problem, ki ga lahko varno uporabite in ki obstaja na osnovi vaše interpretacije nasprotnika/nasprotnikovega argumenta/situacije ali pa izberite najšibkejši vidik najšibkejše obtožbe. Okrepite njihovo pomembnost in jih uničite na način, ki navidezno razkrinka vse obtožbe, tako resnične kot izmišljene, medtem ko se dejansko izogibate razpravi o resničnih problemih.
  5. Speljite nasprotnika s poti z zmerjanjem in smešenjem. To je znano tudi kot primarna strategija ‘napad na kurirja’, čeprav se druge metode kvalificirajo kot variante tega pristopa. Nasprotnike asociirajte z nepopularnimi naslovi, kot so “desničar”, “liberalec”, “levičar”, “terorist”, “teoretik zarot”, “radikalec”, “milica”, “rasist”, “verski fanatik”, “seksualni izprijenec”, itn. Ostali bodo ob tem dali manj podpore iz strahu, da ne bi pridobili istega naslova, vi pa se izognete soočanju s problemi.
  6. Napadite in zbežite. V kateremkoli javnem forumu izvedite kratek napad na vašega nasprotnika ali njegovo stališče in nato oddrvite stran, preden se lahko poda odgovor ali pa odgovor enostavno ignorirajte. To zelo dobro deluje na internetu in pri pošiljanju pisem urednikom, koder se lahko uporablja nove identitete, brez da bi morali utemeljiti kritike – preprosto ustvarite obtožbo ali kako drugače napadite, nikoli ne razpravljajte o problemih in nikoli ne odgovorite na nadaljnje odzive, saj bi to oplemenitilo nasprotnikovo stališče.
  7. Podvomite o motivih. Obrnite ali okrepite vsakršno dejstvo, ki bi lahko navajalo, da nasprotnik deluje iz neke skrivne agende ali druge pristranskosti. S tem se lahko izognete razpravi o problemih, hkrati pa nasprotnika prisilite v obrambo.
  8. Vzbudite avtoriteto. Asociirajte se z avtoriteto in predstavite vaš argument z dovolj ”žargona” in ”podrobnostmi”, da se prikažete kot ”nekdo, ki ve” in preprosto izjavite, da nekaj ni res, brez da bi razpravljali o problemih ali podali konkreten razlog zakaj ali navajali vire.
  9. Delajte se neumnega. Ne glede na to, kakšne dokaze ali logične argumente se poda, se izognite razpravi o problemih tako, da zanikate kakršnokoli možnost, da so dokazi kredibilni, smiselni, verodostojni, da poudarjajo bistvo, da so logični ali da podpirajo sklep. Za maksimalen učinek dobro premešajte.
  10. Asociirajte nasprotnikove obtožbe s starimi novicami. To je običajno varianta slamnatega moža; v kakršnikoli dobro vidni veliki zadevi, bo nekdo zgodaj skušal navajati obtožbe, s katerimi se lahko opravi ali pa se je že zgodaj opravilo. Naj vaša stran, ko se to lahko predvidi, uporabi problematiko slamnatega moža, s katero se lahko že zgodaj sooči kot del plana B. Nadaljnje obtožbe, ne glede na veljavnost ali novo stališče, se lahko običajno poveže z izvorno obtožbo in opusti kot preprosto ponavljanje, brez da bi naslavljali trenutno problematiko – toliko bolje, ko nasprotnik je ali pa je bil vpleten z izvornim vzrokom.
  11. Vzpostavite in se zanašajte na pozicije umika. Z uporabo manjše zadevice ali elementa dejstev, se ”izpostavite” in iskreno ”priznajte”, da se je naredilo nekaj manjših napak – ampak da so nasprotniki zagrabili priložnost in to napihnili onkraj meja in namigovali na večje zločine, kar ”sploh ni bilo tako”. Drugi lahko to kasneje okrepijo v vašem imenu. Če se to pravilno izpelje, lahko zberete razumevanje in spoštovanje, da ste ”priznali” vaše napake, brez da bi morali naslavljati bolj resnejše probleme.
  12. Uganke nimajo rešitve. Z dodajanjem dodatnih zadev celotnemu nizu dogodkov, ki se vrtijo okoli zločina in množini vpletenih ljudi ter ostalih pripetljajev, prikažite celotno afero kot preveč komplicirano, da bi jo lahko razrešili. To povzroči, da ostali, ki sicer sledijo zadevi, hitreje pričnejo izgubljati zanimanje, vi pa se izognete dotikanju dejanske problematike.
  13. Logika Alice v čudežni deželi. Izognite se razpravljanju o problemih z vzvratnim argumentiranjem z navidezno deduktivno logiko na način, ki se ogne kakršnimkoli dejanskim dejstvom.
  14. Zahtevajte popolne rešitve. Problemom se izognite tako, da od nasprotnika zahtevate takojšnjo in popolno razrešitev zločina. To je taktika, ki je najboljša za primere, ki bi se znašli v okviru 10. pravila.
  15. Dejstva povežite z alternativnimi sklepi. Za to je potrebno kreativno razmišljanje, razen če je zločin bil načrtovan s planom B.
  16. Izginjajoči dokazi in priče. Če ne obstajajo, ni dejstev in ne boste se rabili soočati s tem problemom.
  17. Spremenite temo. Poiščite način (običajno s pomočjo ene izmed ostalih taktik navedenih tukaj), kako speljati pogovor z grobimi ali kontroverznimi komentarji, zato da preusmerite pozornost na novo, bolj obvladljivo temo. To se še posebno dobro obnese s sodelavci, ki se o novi temi lahko ”prepirajo” skupaj z vami in polarizirajo pogovor, zato da se izognete razpravljanju o bolj ključnih problemih.
  18. Nasprotujte in zbadajte nasprotnika. Če ne morete narediti ničesar drugega, svojega nasprotnike grajajte ter posmehujte in jih tako povlecite v čustven odziv, zaradi česar bodo izpadli neumni in preveč motivirani, kar bo njihov material napravilo nekoliko manj jasnega. Ne samo, da se boste izognili razpravi o problemih, ampak tudi če njihov čustven odziv naslovi problem, se lahko nadalje izognete problemom z osredotočanjem na to, kako ”občutljivi so na kritiko”.
  19. Ignorirajte predstavljene dokaze, zahtevajte nemogoče dokaze. To je morda različica pravila ”delajte se neumnega”. Ne glede na to, kakšen material lahko nasprotnik predstavi na javnih forumih, povejte, da je material nepomemben in zahtevajte dokaz, do katerega je za nasprotnika nemogoče dostopiti (morda dokaz obstaja, vendar nasprotnik do njega ne more priti ali pa so dokazi nekaj, kar je mogoče zlahka uničiti ali pridržati, kot je npr. morilčevo orožje). Da se popolnoma izognete razpravi o problemih boste morda primorani kategorično zanikati oz. biti kritični do materiala ali knjig kot tehtnih dokazov, zanikati primernost prisotnih prič ali pa celo zanikati, da imajo izjave vlade ali druge avtoritete sploh kakšen pomen ali vezo.
  20. Lažni dokazi. Kadarkoli je to možno predstavite nova dejstva ali namige, ki so namenjeni nasprotovanju nasprotnikovim predstavitvam in lahko služijo izničevanju občutljivih problemov ali preprečevanju razreševanja problemov. To najbolje deluje takrat, ko se je zločin v ta namen načrtoval z zasilnimi načrti in se dejstev ne more zlahka ločiti od izmišljotin.
  21. Pozovite preiskovalno sodišče, posebnega tožilca ali drug preiskovalni organ. Spodkopajte proces v vašo korist in nevtralizirajte vse občutljive probleme brez odprte diskusije. Ko se postopek začne, morajo dokazi ostati tajni, prav tako pričevanja. Na primer, če imate tožilca v lasti, lahko ta zagotovi, da porota ne sliši nobenega koristnega dokaza in da dokazi nadaljnjim preiskovalcem ostanejo zapečateni ter nedosegljivi. Enkrat, ko sodišče razsodi (običajno se to tehniko uporablja za prikazovanje nedolžnih kot krivih, lahko pa se jo tudi uporabi za iskanje obtožnic, ko žrtev skušate oklevetati), se zadevo lahko nato smatra kot uradno zaključeno.
  22. Izmislite si novo resnico. Ustvarite svojega izvedenca(-e), skupino(-e), avtorja(-e) ali vplivajte na tiste že obstoječe, ki so pripravljeni skovati novo stališče preko znanstvenih, preiskovalnih ali družbenih raziskav ali pričevanj, ki vodijo v željen izid. Če se morate dejansko dotakniti problematike, lahko to na ta način ugledno opravite.
  23. Ustvarite večja odvračanja pozornosti. Če zgoraj omenjeno ne deluje pri odvračanju pozornosti od občutljivih problematik ali ne preprečuje neželenih medijskih reportaž o neustavljivih dogodkih, kot so sojenja, ustvarite večje novice (oz. jih tako obravnavajte) za odvračanje pozornosti množic.
  24. Utišajte kritike. Če zgornje metode ne zaležejo, premislite o odstranjevanju nasprotnikov iz obtoka z neko trajno rešitvijo, zato da se potreba po razpravi o problemih v celoti odstrani. To je lahko njihova smrt, aretacija in pripor, izsiljevanje ali uničenje njihove osebnosti s sprostitvijo informacij o izsiljevanju ali samo s primernim ustrahovanjem preko izsiljevanja ali drugih groženj.
  25. Izginite. Če hranite ključne skrivnosti ali ste sicer preveč razsvetljeni in mislite, da pritisk za izognitev problematike narašča preveč, izginite.

 

Opombe prevajalke:

1 slamnati mož – tip argumenta: zmota iz nerelevance; sprememba teme. Zmota slamnatega moža ali »strašila« nastopi, kadar nasprotnikovo stališče zato, da bi ga lažje ovrgli, predstavimo narobe. To storimo tako, da sobesednikovo originalno trditev zamenjamo z novo, le na videz podobno tisti, ki jo resnično sprejema, in potem s pomočjo napada nanjo pokažemo, da je njegova izvorna izjava napačna. Ime argumenta izvira iz srednjega veka, ko so se vitezi, preden so bili pripravljeni na resnični boj, v mečevanju urili na slamnatih lutkah. Vlogo strašila, ki ga napadamo, ima v takšnem sklepanju popačena trditev. Argument je zmoten, saj naša ovržba temelji na premisi, ki je nasprotnik ne zagovarja, zaradi česar svoj pravi cilj, tj. zavrnitev njegovega neizkrivljenega argumenta, zgrešimo. Rečeno drugače, razglasimo zmago, on pa ostane nepoškodovan. Več na: https://tehtnica.wordpress.com/2012/09/25/logicne-zmote-in-napake-v-oglasevanju-4-slamnati-moz/.

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here