Objavil Edward Morgan, dne 04. 11. 2016

V novi študiji, ki je bila objavljena v strokovni reviji Public Library of Science (PLOS – Javna knjižnica znanosti, o.p.), raziskovalci poudarjajo, da je dovolj dokazov, da  fragmenti DNK iz hrane nosijo cele gene, ki lahko vstopijo v človeški obtok preko neznanega mehanizma (0). Zanima me, če so znanstveniki v teh biotehnoloških korporacijah že identificirali to metodo? V enem izmed krvnih vzorcev, je bila relativna koncentracija rastlinske DNK višja od človeške. Študija je temeljila na analizi preko 1000 človeških vzorcev iz štirih neodvisnih raziskav. PLOS je prosto dostopna, zelo spoštovana strokovno pregledana znanstvena revija, ki pokriva primarne raziskave s področij znanosti in medicine. Krasno je videti to študijo objavljeno v tej reviji, ker poudarja tisto, kar so mnogi že leta slutili.

Pri genetsko spremenjenih pridelkih in hrani resnično ne vemo, kakšne bodo dolgoročne posledice na širši javnosti. Prva komercialna prodaja gensko spremenjene hrane je bila samo 20 let nazaj, leta 1994. Ni možnega načina, da bi naše zdravstvene službe lahko testirale vse možne kombinacije na dovolj veliki populaciji, preko daljšega časovnega obdobja in zagotovile, da je GSO hrana neškodljiva. Genetik David Suzuki je nedavno izrazil skrb in dejal, da so človeška bitja že dalj časa del “ogromnega genskega poskusa ”, saj na tisoče ljudi še naprej uživa GSO in ta trditev se zdi smiselna.

Napredki v znanosti genoma preteklih letih so razkrili, da lahko organizmi delijo svoje gene. Pred tem je bilo mišljeno, da se geni lahko delijo samo preko posameznih pripadnikov iste vrste, preko reprodukcije. Genetiki so običajno sledili dedovanju genov po vertikalni poti, kot bi oni temu tako rekli, kot je parjenje samca in samice – sledimo njunim potomcem in nadaljujemo po tej poti. Dandanes znanstveniki priznavajo, da se geni ne delijo samo med posameznimi pripadniki iste vrste, ampak tudi med pripadniki različnih vrst.

“Naš krvni obtok se smatra kot dobro ločeno okolje od zunanjega sveta in prebavnega trakta. Po navedbah standardne paradigme, večje makromolekule, zaužite s hrano, ne morejo preiti neposredno v krvni obtok. Med prebavo naj bi se proteini in DNK razgradili v manjše sestavne dele, aminokisline ter nukleinske kisline in nato bili preko kompleksnega aktivnega procesa vsrkani in preko krvnega obtoka prerazporejeni do različnih delov telesa. Tu, na osnovi analiz preko 1000 človeških krvnih vzorcev iz štirih neodvisnih raziskav, poročamo o dokazu, da se lahko DNK fragmenti iz hrane, ki so dovolj veliki, da nosijo cele gene, izognejo razgradnji in preko neznanega mehanizma vstopijo v človeški krvni obtok. V enem izmed krvnih vzorcev, je bila relativna koncentracija rastlinske DNK višja od človeške DNK. Rastlinska DNK kaže presenetljivo točno logaritemsko normalno porazdelitev v vzorcih plazme, medtem ko je bil kontrolni vzorec brez plazme (krvne krvničke) prost rastlinske DNK (0).

Človek se ne more pariti z jabolkom, banano ali korenčkom in izmenjati genov. Kaj so biotehnologija in biotehnološke firme, kot je Monsanto, naredile je, da so omogočile prenos genov iz enega na drugega brez kakršnihkoli bioloških omejitev ali zadržkov. Problem tega je v tem, da bazira na zelo slabi znanosti. Pogoji in biološka ”pravila”, ki se nanašajo na vertikalen prenos genov, vsaj tista, katere poznamo, se ne nanašajo nujno na horizontalen prenos genov. Današnja biotehnološka znanost temelji na predpostavki, da so principi, ki vladajo dedovanju genov, enaki tako pri horizontalnem kot pri vertikalnem prenašanju genov. To samo kaže, da bi preden nadaljujemo z uživanjem GSO, le-ti morali biti podvrženi več poskusom in strožjemu raziskovanju.

Kako jih lahko naše vladne zdravstvene organizacije odobrijo kot varne? Skoraj tako je, kot da bi rekli, da so varni, mi pa smo jim brez dvoma verjeli. Izgleda, da smo zelo zaupljiva rasa, ampak stvari se spreminjajo in vse več ljudi se začenja spraševati o svetu okoli njih.

“Ena majhna mutacija v človeškem bitju lahko določi tako veliko, poanta je, da ko premaknete gen, en gen, en samcati gen iz organizma in ga prenesete v drugega, popolnoma spremenite njegov kontekst. Nemogoče je predvideti, kako se bo obnašal in kakšen bo rezultat. Mi mislimo, da oblikujemo te življenjske oblike, ampak to je tako, kot če bi imeli orkester iz Toronta, ki se pripravlja igrati Beethovnovo simfonijo in nato vzeli nekaj naključnih bobnarjev od ”nekod” in jih prestavili v Beethovnovo simfonijo in rekli ”igrajte glasbo”. Rezultat bo nekaj popolnoma drugega. Strokovnjaki pravijo, da je v ozadju GSO dober namen, ampak dejstvo je, da se celotna stvar suče okoli denarja.” – David Suzuki

Osebno verjamem, da se stvar suče onkraj denarja, ampak to je druga zgodba.

Zelo jasno je tudi to, da DNK iz hrane lahko in dejansko konča v živalskih tkivih in mlečnih izdelkih, ki jih ljudje uživajo. (4) (5)

Obstajajo tudi študije, ki kažejo, da ko ljudje ali živali zaužijejo gensko spremenjeno hrano, se umetno ustvarjeni geni prenesejo v zdravju koristne bakterije v črevesu in spremenijo njihove lastnosti. Raziskovalci poročajo, da so mikrobi, ki so jih našli v tankem črevesu ljudi z ileostomijo, sposobni prevzeti DNK sekvence iz gensko spremenjenih rastlin (1). Gensko spremenjeni pridelki so se vse od 1996 leta naprej infiltrirali v živalsko krmo in za njih je imeti polno GSO prehrano nekaj povsem običajnega. Študije so povezale GSO živalsko krmo s hudim želodčnim vnetjem in povečanimi maternicami pri prašičih.

Pomembno je tudi navesti, da genski prenos med gensko inženiranimi poljedelskimi posevki in okoliškimi domorodnimi vrstami lahko razvije visoko odporne vrste, imenovane super plevel. Po navedbah svetovne zdravstvene organizacije, ima lahko prenos genov in gibanje genov z gensko spremenjenih rastlin v običajne posevke ali sorodne vrste, učinek na prehransko oskrbo in varnost. ”Tveganje je resnično, kot se je to izkazalo potem, ko so se sledi vrste koruze, ki se jo je odobrilo samo za krmo, pojavile v koruznih izdelkih za človeško potrošnjo v ZDA” (3).

Resnica je, da genski inženirji niso nikoli upoštevali realnosti prenosa genov, ko so izdelovali te stvari in jih vpeljali v okolje. Posledično sedaj začenjamo videti posledice skonstruiranih genov, še posebno kako se širijo in spreminjajo druge organizme v različnih okoljih.  Watrud in sod. (2004) so odkrili, da se je transgen, odporen na herbicid, razširil s pelodom v območju 21 km onkraj nadzorovanega območja in oprašil divji šaš (2).

Pred tem letom so vlade zaključile, da je možnost prenosa DNK iz gensko spremenjenih pridelkov/hrane malo verjetna. Sedaj vidimo, da so se motili, morda pa se o tem že vedeli? Neglede na dejstvo, da se DNK iz gensko spremenjene hrane lahko prenese na ljudi in živali, je dandanes o tem še vedno premalo znano in kar je znano, ne izgleda dobro. Obstajajo študije, ki povezujejo GSO in pesticide s številnimi obolenji. O tem smo na naši spletni strani neštetokrat predstavljali in pisali, to je le še en članek za dodati k vse več dokazom, ki namigujejo, da moramo zaustaviti produkcijo GSO, dokler dokončno ne spoznamo, da so varna za človeško porabo.

Ni skrivnost, zakaj je večina držav po svetu popolnoma prepovedala GSO.

Ta članek (Confirmed: DNA From Genetically Modified Crops Can Be Transferred Into Humans Who Eat Them) je bil izvorno spisan in objavljen na spletni strani Collective-Evolution.

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here