Objavil Edward Morgan, dne 07. 05. 2017

(Objavo na PFC (v angleščini) si lahko ogledate na: https://sl.prepareforchange.net/soft-hearted-modern-world-strength-not-weakness/)

(Originalno objavo (v angleščini) si lahko ogledate na: https://www.learning-mind.com/soft-hearted-strength/?utm_source=feedburner&utm_medium=email&utm_campaign=Feed%3A+LearningMind+%28Learning+Mind+email%29)

V družbi, kjer se časti agresijo in neodvisnost, se na dobrosrčne ljudi včasih gleda sumljivo, vendar je dobrota lahko super moč.

Naša družba visoko ceni ljudi, ki kažejo pogum s fizičnimi dejanji, kot je gorsko plezanje ali tveganje življenj pri reševanju drugih ljudi, vendar obstaja tudi drugačna vrsta junaštva, ki se jo pogosto spregleda.

Dobrosrčni ljudje niso šibki; pravzaprav je zadeva ravno nasprotna. Prijaznost in velikodušnost so darovi, ki lahko resnično spremenijo naš svet na bolje.  

Zakaj se na prijaznost gleda sumničavo?

Na dobrosrčne ljudi gledajo sumljivo tisti ljudje, ki verjamejo, da vsi gledajo samo na svojo korist. Ko nekdo deluje iz prijaznosti, se lahko sooči s sumničavostjo in vprašanji, kot so ”Kaj si v resnici želiš?” ali ”Kaj imaš za bregom?”.

Torej ali je res, da ima prijaznost zmeraj skriti motiv? Medtem ko nekateri ljudje opravljajo dobra dejanja za lajšanje svoje vesti, pohvalo ali da bi samo napravili vtis na nekoga, menim, da pristna prijaznost in dobrosrčnost resnično obstajata.

Ego in sebični gen

Po navedbah psihologov kot je Freud in biologov kot je Richard Dawkins so nas učili, da človeška bitja niso zmožna resnične radodarnosti. Ideja naj bi bila, da smo vsi tu, da bi potešili naš ego in oddali naprej svoje gene.

Freud je verjel, da želimo večino naših odraslih življenj zaščiti same sebe in naš ego. Borimo se za naše mesto v svetu, naš delež dobrih trenutkov in za potrditev s strani ostalih, medtem ko z veliko seksa oddajamo naše gene naprej. Dawkins je v svoji knjigi The Selfish Gene (Sebični gen, o.p.) domneval, da si tudi ljudje, tako kot ostale živali, samo želijo oddati svoje gene naprej.

Ampak to zgreši pomembno točko človeške narave. Ljudje so zmeraj sodelovali za večje dobro plemena ali skupine. Zmeraj so obstajali ljudje, ki so pomagali tistim, ki so bili na slabšem od njih, tudi živalim in rastlinam, brez misli o tem, kaj bodo s tem pridobili. Pomislite npr. na velika dela Matere Terezije.

Nedavne psihološke študije namigujejo, da so človeški motivi veliko kompleksnejši od same biologije. Veliko študij poudarja človeško potrebo po pomenljivosti in želji po povezanosti z drugimi ljudmi.

Psihologija, ki stoji za prijaznostjo

Freudov tekmec Alfred Adler je vsekakor mislil, da so naši motivi kompleksnejši. Njegova najvplivnejša ideja je bila, da imajo ljudje družbeni interes – interes za izboljšanje blaginje drugih ljudi. Verjel je da ljudje razumejo, da sodelovanje in prispevanje v okviru posameznikov in skupnosti lahko koristi celotni družbi.

Taylor in Philips sta v svoji knjigi On Kindness (O prijaznosti, o.p.) namigovala, da med drugim brez jezika in dela nimamo pomena. Namigujeta, da se moramo za resnični pomen odpreti. Za delovanje za skupno dobro moramo dajati in vzeti brez pričakovanja nagrajevanja. Moramo biti prijazni. Moramo se pomakniti iz obrambnega stanja in tvegati ranljivost.

Vendar nas v naši trenutni družbi lahko zaradi dobrosrčnosti in velikodušnosti izkoristijo.

Prijaznost resnično deluje samo takrat, ko vsi sodelujejo za dobro vseh. Dobrosrčno osebo lahko izkoristi nekdo, ki je še vedno v egoistični fazi življenja. To lahko naša dejanja dobrosrčnosti spreobrne v občutek, da so nas pustili na cedilu. Obstaja primer vzpostavljanja dobrih meja, ki preprečujejo ponovno zlorabo naše dobre narave.

Ampak če je dobrosrčnost zares edini način, kako lahko naša družba sodeluje in prisostvuje v večjem obsegu, potem dobrosrčnost ni samo prednost – ampak super moč. Prakticiranje prijaznosti morda ni zmeraj lahko, saj nas lahko včasih pusti prizadete, vendar odločitev biti prijazen namesto sebičen kaže veliko mero poguma in moči.

Ali menite, da so ljudje zmožni nesebičnosti in resnične velikodušnosti? Delite z nami svoje misli v komentarjih.

 

 

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here